- 81 -
V načinu TIG AC z izključenim pulziranjem (I
1
= ”OFF”) omogoča uravnavanje
frekvence pri AC.
Svetleča dioda 5
Prva funkcija:
POST GAS
V načinu TIG AC/DC omogoča uravnavanje časa post gas v sekundah.
Druga funkcija:
IZRAVNAVANJE
V načinu pulzirajočem TIG AC/DC omogoča IZRAVNAVANJE. Ta parameter
predstavlja razmerje (v odstotkih) med časom, v katerem je tok na zgornjem
nivoju I
2
in skupnim časom pulziranja. Poleg tega za modele AC/DC v načinu
TIG AC (z onemogočenim pulziranjem) parameter predstavlja odnos med časom
s pozitivnim tokom in časom z negativnim tokom: če je vrednost parametra
pozitivna, sta segrevanje in prodor večja. Če je vrednost parametra negativna, je
površina bolj čista in se bolj segreje elektroda. Če je vrednost parametra nič, je
vzpostavljeno ravnovesje med negativnim in pozitivnim tokom v času frekvence
AC.
(TAB. 5)
.
7-
Hitri negativni priključek (-) za priklop varilne žice.
8-
Priključek za priključitev kabla za gumb na elektrodnem držalu.
9-
Spojka za povezavo plinske cevi elektrodnega držala TIG.
10-
Hitri pozitivni priključek (+) za priklop varilne žice.
5. NAMESTITEV
POZOR! VSE FAZE NAMESTITVE IN PRIKLJUÈITVE NAPRAVE NA
ELEKTRIÈNI TOK MORAJO BITI IZVEDENE, KO JE VARILNI APARAT IZKLJUÈEN
IN IZKLOPLJEN IZ ELEKTRIÈNEGA OMREŽJA.
ELEKTRIÈNO PRIKLJUÈITEV SME IZVESTI LE USPOSOBLJENO OSEBJE.
5.1 SESTAVLJANJE
Iz ovoja odstranite dele varilnega aparata, pritrdite priložene dele.
5.1.1 Pritrditev izhodnega kabla - klešèe (SLIKA E)
5.1.2 Pritrditev varilne žice ter klešèe za nosilec elektrode (SLIKA F) (MMA)
5.1.3 NAÈIN DVIGANJA VARILNEGA APARATA
Vse v tem priročniku opisane varilne aparate je treba dvigniti s priloženim ročajem ali
jermenom, če je ta predviden za model (nameščen, kot je opisano na
sliki F1
).
5.2 UMESTITEV VARILNEGA APARATA
Mesto za postavitev varilnega aparata poišèite tako, da na njem ni ovir za prezraèevanje
in ohlajanje (èe je treba, v prostor namestite ventilator); soèasno se preprièajte, da
varilni aparat ne more vsesati prevodnih prahov, korozivnih par, vlage itd.
Okoli varilnega aparata naj bo vsaj 250 mm prostega prostora.
POZOR! Da bi prepreèili nevarne premike in morebitno prevraèanje
aparata, mora biti ta postavljen na ravno površino s primerno nosilnostjo glede
na svojo težo.
5.3 PRIKLJUÈITEV V OMREŽJE
- Preden napravo prikljuèite, se preprièajte, da se vrednosti na plošèici z lastnostmi
naprave ujemajo z napetostjo in frekvenco omrežja, ki je na razpolago v prostoru, v
katerem je namešèena naprava.
- Varilni aparat se lahko prikljuèi izkljuèno v napajalni sistem, ki ima ozemljeno nièlo.
- Da bi zagotovili zaščito pred neposrednim stikom, uporabite diferencialna stikala
tipa:
- Tipa A (
) za enofazne stroje;
- Tipa B (
) za trifazne stroje.
- Da bi zadostili normativu EN 61000-3-11 (Elektromagnetna združljivost), vam
svetujemo, da varilni aparat na vmesniške toèke napajalnega omrežja z manjšo
impendanco Zmax = 0.227ohm (1~).
- Varilni aparat ne ustreza zahtevam normativa IEC/EN 61000-3-12.
Če ga povežemo v javno napajalno omrežje, je tisti, ki ga namešča ali uporablja
odgovoren za to, da bo preveril, ali ga je mogoče priključiti (če je treba, se posvetujte
z dobaviteljem distribucijskega omrežja).
5.3.1 Vtikaè in vtiènica
Napajalni kabel povežite z ustreznim vtikaèem, (2P + T (1~)), vtikaè naj bo opremljen z
varovalkami ali samodejnim stikalom; predvideni zemeljski terminal mora biti povezan
na zemeljski prevodnik (rumeno-zeleno) napajalnega omrežja. Tabela 1
(TAB 1)
prikazuje priporoèene vrednosti varovalk (v amperih), izbranih na podlagi najveèjega
nazivnega toka, ki ga porablja varilni aparat, ter na podlagi nazivne napajalne
napetosti.
POZOR! Èe zgoraj navedenih predpisov ne upoštevate, varnostni sistem
proizvajalca (razred I) ni veè uèinkovit, zato lahko pride do težkih poškodb pri
èloveku (npr. elektrièni udar) in pri stvareh (npr. požar) .
5.4 POVEZAVE VARILNEGA TOKOKROGA
POZOR! PRED ZAÈETKOM SE PREPRIÈAJTE, DA JE NAPRAVA
IZKLJUÈENA IN IZKLOPLJENA IZ ELEKTRIÈNEGA OMREŽJA.
Tabela 1
(TAB. 1
) prikazuje priporoèene vrednosti za varilne žice (v mm2) na podlagi
maksimalnega toka, ki ga varilni aparat lahko proizvede.
5.4.1 VARJENJE TIG
Priključitev elektrodnega držala
- Napajalni kabel vstavite v ustrezni hitri stičnik (-). Priključite tripolni priključek (gumb
za elektrodno držalo) v ustrezno vtičnico. Povežite cev za plin elektrodnega držala
z ustrezno spojko.
Povezava povratni električni kabel - varilni aparat
- Treba ga je povezati z delom, ki ga varimo, ali s kovinsko podlago, na katero je
naslonjen, čim bliže delu, ki ga obdelujemo.
Ta kabel se poveže s stičnikom s simbolom (+).
Priklop na jeklenko plina
- Privijte reduktor tlaka na ventil na plinski jeklenki in vmes postavite ustrezno
reduktorsko spojko (priložena med dodatki).
- Povežite vhodno cev plina z reduktorjem in privijte obroček.
- Preden odprete jeklenko, popustite kovinski obroček za nastavljanje reduktorja
tlaka.
- Odprite jeklenko in nastavite količino plina (l/min) v skladu z orientacijskimi podatki
za uporabo, glejte tabelo
(tabela 4)
; morebitne nastavitve iztekanja plina je mogoče
izvesti tudi med varjenjem, tako da obračate okov reduktorja tlaka. Preverite tesnost
cevi in spojk.
POZOR! Ventil na plinski jeklenki po končanem delu vedno zaprite.
5.4.2 Varjenje MMA
Skoraj vse oplašèene elektrode morajo biti povezane s pozitivnim polom (+)
generatorja; na negativni pol (-) se povežejo samo elektrode s kislim oplašèem.
Povezava varilna žica - klešèe za nosilec elektrod
Ima na koncu posebno privijalo, ki se uporablja za privijanje odkritega dela elektrode.
Ta kabel se poveže s stiènikom s simbolom (+).
Povezava povratni elektrièni kabel - varilni aparat
Treba ga je povezati z delom, ki ga varimo, ali s kovinsko podlago, na katero je
naslonjen, èim bliže delu, ki ga obdelujemo.
Ta kabel se poveže s stiènikom s simbolom (-).
Priporoèila:
- Za pravilen elektrièen kontakt je treba pravilno priviti prikljuèke varilne žice v hitre
vtikaèe, èe so ti prisotni. V nasprotnem primeru pride do segrevanja prikljuèkov,
njihove hitrejše obrabe in izgube uèinkovitosti.
- Uporabite najkrajše možne varilne kable.
- Izogibajte se uporabi kovinskih delov, ki niso sestavni del obdelovanega elementa,
namesto izhodnega kabla za tok varilnega aparata; to je lahko nevarno in ne daje
želenih rezultatov pri varjenju.
6. VARJENJE: OPIS POSTOPKA
6.1 VARJENJE TIG
Spajanje TIG je varilni postopek, ki izkorišča toploto električnega obloka, sproženega
in vzdrževanega med netopljivo elektrodo (tungsten) in obdelovanim delom. Elektrodo
iz tungstena drži ustrezno elektrodno držalo, ki ji prenaša varilni tok ter elektrodo in
varilno polje varuje pred oksidacijo zaradi atmosferskih plinov s tokom inertnega plina
(navadno argona: Ar 99.5%), ki izteka iz keramične šobe
(SLIKA G)
.
Za dober zvar je nujno treba uporabiti pravilen premer elektrode pri pravilnem toku,
glejte tabelo
(TABELA 4).
Navadno štrli elektroda iz keramične šobe za 2-3 mm, lahko pa tudi do 8 mm za kotne
zvare.
Zvar se ustvari zaradi spajanja roba dveh obdelovancev. Za tanjše, primerno
pripravljene materiale, (do cca 1 mm) ni treba dodajati spajkalne kovine
(SLIKA H).
Za debelejše materiale so potrebne paličice z enako sestavo, kot je sestava osnovnega
materiala, s primernim premerom in primerno pripravo robov obdelovancev
(SLIKA I).
Za boljše varjenje je bolje, da obdelovane kose dobro očistite, da na njih ni oksidiranih
delov, oljnih madežev, masti, topil itd.
6.1.1 Površinski začetek HF in LIFT
Površinski začetek HF:
Električni oblok se začne brez stika med elektrodo iz tungstena in obdelovancem, z
iskro, ki jo ustvari visokofrekvenčna naprava.
Tak način začetka ne vključuje ne zajemanja tungstena iz varilnega kraterja, ne obrabe
elektrode. Omogoča preprost začetek v vseh varilnih položajih.
Postopek:
Pritisnite gumb na elektrodnem držalu in konico elektrode približajte obdelovancu
(2-3 mm). Počakajte vžig obloka, ki se zgodi zaradi impulzov HF. Ko je oblok vžgan,
ustvarite varilni krater na obdelovancu in nadaljujte po stiku.
Če pride do težav z vključitvijo obloka, kljub temu da zagotovo doteka plin in vidite
iskrice HF, ne vztrajajte predolgo pri stiku elektrode s HF. Preverite njeno površinsko
celovitost in pravilno obliko konice. Po potrebi konico spet zaoblite. Na koncu cikla se
tok izniči z nastavljeno spustno rampo.
Površinski začetek LIFT:
Vžig električnega obloka se zgodi tako, da oddaljite elektrodo iz tungstena od
obdelovanca. Tak način vžiga povzroča manj motenj zaradi sevanja elektrike ter
zmanjša vključevanje tungstena in obrabo elektrode.
Postopek:
Z rahlim pritiskom prislonite konico elektrode na obdelovanec. Do konca pritisnite
gumb elektrodnega držala in dvignite elektrodo za 2-3 mm z nekaj trenutki zamika, tako
da se ustvari oblok. Varilni aparat na začetku oddaja tok IBASE , po nekaj trenutkih
pa začne oddajati nastavljeni varilni tok. Na koncu cikla se tok izniči z nastavljeno
spustno rampo.
6.1.2 VARJENJE TIG DC (enosmerni tok)
Varjenje TIG DC je primerno za vsa malo- in visokolegirana ogljikova jekla in za težke
kovine, kot so baker, nikelj, titan, in njihove zlitine.
Za varjenje TIG DC s polno elektrodo (-) se navadno uporabljajo elektrode z 2% torija
(rdeče obarvani pas) ali elektrode z 2% cerija (sivo obarvani trak).
Elektrodo iz tungstena je treba osno ošiliti na brusu, glej sliko L, pri čemer morate
paziti, da je konica popolnoma okrogla, da ne bi prišlo do odklona obloka. Zelo
pomembno je, da brušenje izvedete vzdolž elektrode. Ta postopek je treba periodično
ponavljati, zaradi delovanja in obrabe elektrode, ali ko jo nenamenoma kontaminirate,
oksidirate ali uporabite nepravilno. V načinu TIG DC je možno delovanje z 2 korakoma
(2K) in 4 koraki (4K).
6.1.3 VARJENJE TIG AC (izmenični tok)
Ta tip varjenja omogoča varjenje kovin, kot sta aluminij in magnezij, ki na svoji površini
ustvarita neke vrste zaščitni in izolirni oksidacijski plašč. Če se polariteta varilnega
toka obrne, je mogoče ”prebiti” zgornjo oksidirano plast s postopkom, ki ga imenujemo
”ionsko brušenje”. Napetost je na tungstenski elektrodi izmenjaje pozitivna (PN) in
negativna (NN). V času PN se oksidirana plast odstrani s površine (”čiščenje” ali
”dekapiranje”) in omogoči ustvaritev kraterja. V času NN pride do maksimalnega
termičnega dodajanja kosu, kar omogoči varjenje. Možnost spreminjanja parametra
za uravnovešanje pri varjenju z izmeničnim tokom omogoča skrajševanje časa PN na
minimum, kar pomeni hitrejše varjenje.
Večje vrednosti uravnovešanja omogočajo hitrejše varjenje, večjo prodornost, bolj
strnjen oblok, ožji varilni krater in manjše segrevanje elektrode. Manjše vrednosti
omogočajo večjo čistost kosa. Če uporabite prenizko vrednost uravnovešanja, to
pomeni širjenje obloka in neoksidiranega dela, pregrevanje elektrode in posledično
oblikovanje zaokroženega konca elektrode, tako pa tudi vedno težjo sprožitev in
vodenje obloka. Če uporabite previsoko vrednost uravnovešanja, bo posledica
”umazan” varilni krater s temnimi madeži.
V tabeli
(TAB. 5)
so povzeti učinki spreminjanja varilnih parametrov z izmeničnim
tokom.
V načinu TIG AC je mogoče delovanje v 2 korakih (2K) in v 4 korakih (4K).
Poleg tega veljajo tudi vsa navodila za postopek varjenja.
V tabeli
(TAB. 4)
so navedeni okvirni podatki za varjenje aluminija; najprimernejša
elektroda je elektroda iz čistega tungstena (zeleno obarvani pas).
6.1.4 Postopek
- Nastavite varilni tok za želeno vrednost z ročico; med varjenjem ga uravnajte na
dejansko potrebno termično dodajanje.
Summary of Contents for TIG AC/DC HF/LIFT MMA
Page 31: ...31 8 99 5...
Page 40: ...40 8 LED Argon 99 5...
Page 103: ...103 7 2 IEC EN 60974 4 8 ON 99 5...
Page 114: ...114 FIG D FIG E FIG F...
