140
| Slovenščina
Udarni mehanizem se aktivira takoj, ko je vijačni spoj privit in
je motor obremenjen. Udarni mehanizem tako moč motorja
pretvarja v enakomerne vrtilne udarce. Pri odvijanju vijakov
ali matic ta postopek poteka v obratnem smislu.
Uporaba
u
Upoštevajte omrežno napetost! Napetost vira
električne energije se mora ujemati s podatki na
označevalni tablici električnega orodja. Orodje, ki je
označeno z 230 V, lahko priključite tudi na napetost
220 V.
Nastavitev smeri vrtenja
u
Stikalo za preklop smeri vrtenja
(5)
uporabljajte
samo, ko električno orodje miruje.
S stikalom za preklop smeri vrtenja
(5)
lahko spremenite
smer vrtenja električnega orodja.
Vrtenje v desno:
potisnite preklopno stikalo smeri vrtenja
(5)
do omejevala navzdol (D).
Vrtenje v levo:
potisnite preklopno stikalo smeri vrtenja
(5)
do omejevala navzgor (L).
Vklop/izklop
Za
zagon
pritisnite stikalo za vklop/izklop
(4)
in ga držite
pritisnjenega.
Za
izklop
spustite stikalo za vklop/izklop
(4)
.
Navodila za delo
u
Pred začetkom kakršnih koli del na električnem orodju
izvlecite omrežni vtič iz vtičnice.
u
Svoje električno orodje uporabljajte zgolj z dodatnim
ročajem
(2)
.
u
Električno orodje lahko na matico/vijak postavite
samo v izklopljenem stanju.
Vrteče se električno orodje
lahko zdrsne.
Zatezni moment je odvisen od trajanja udarjanja. Največji
zatezni moment je rezultat posameznih zateznih momentov,
ki nastanejo s posameznimi udarci. Največji zatezni moment
dosežete po 6–10 sekundah udarjanja. Po tem času se
zatezni moment samo še minimalno povečuje.
V nasproti s tem se ohišje gonila občutno ogreje.
Opozorilo:
zaradi prekomernega segrevanja lahko pride do
večje obrabe delov udarnega mehanizma in večje potrebe po
mazanju.
Trajanje udarjanja je treba določiti za vsak potreben zatezni
moment. Dejanski zatezni moment vedno preverite z
momentnim ključem.
Vijačni spoji s trdim, elastičnim in mehkim nasedanjem
vijaka
Če poskusno izmerimo vrtilne momente zaporedja udarcev
in jih prenesemo v diagram, dobimo krivuljo poteka vrtilnega
momenta. Višina krivulje ustreza največjemu vrtilnemu
momentu, ki ga lahko dosežemo, njena strmina pa pove, v
kakšnem času je bil ta moment dosežen.
Potek vrtilnega momenta je odvisen od naslednjih
dejavnikov:
– trdnost vijakov/matic
– vrsta podlage (plošča, ploščata vzmet, tesnilo)
– trdnost materiala, ki ga vijačimo
– namazanost vijačnega spoja
Temu ustrezno sledijo naslednji primeri uporabe:
–
Trdo nasedanje
pri privijanju kovine na kovino ob
uporabi podložk. Po relativno kratkem času udarjanja je
dosežen maksimalni vrtilni moment (strm potek linije).
Nepotrebno dolgo udarjanje škodi orodju.
–
Elastično nasedanje
pri privijanju kovine v kovino,
vendar ob uporabi vzmetnih prstanov, ploščatih vzmeti,
stoječih sornikov ali vijakov/matic s koničnim nasedanjem
in pri uporabi podaljškov.
–
Mehko nasedanje
pri privijanju na primer kovine v les ali
če za podlago uporabljate svinčene ali vlaknaste plošče.
Pri elastičnem oziroma mehkem nasedanju je maksimalni
vrtilni moment manjši kot pri trdem nasedanju. Prav tako je
potreben bistveno daljši čas udarjanja.
Izračun trajanja udarjanja
Diagrami (primeri) prikazujejo pritezni moment [Nm],
odvisen od trajanja udarjanja [s]:
❶
za trdni nased
❷
za mehki nased.
Podatki so srednje vrednosti in so glede na primer uporabe
različni. Zatezni moment je treba vedno preveriti z
momentnim ključem.
Diagram za GDS 24
[Nm]
[s]
1
2
Najvišji vrtilni moment se doseže:
– za trdni nased po pribl. 10 sekundah trajanja udarjanja
– za mehki nased po pribl. 22 sekundah trajanja udarjanja
Diagram za GDS 30
1 609 92A 4R3 | (28.02.2019)
Bosch Power Tools
