Slovenščina |
157
izklop (ABR)“
(7)
. Pri menjavi akumulatorske baterije se
prejšnja nastavitev ohrani.
Uporaba
Namestitev akumulatorske baterije
Nastavite stikalo za preklop smeri vrtenja
(8)
v srednji
položaj in s tem zavarujte električno orodje pred
nenamernim vklopom.
Akumulatorsko baterijo
(3)
od spredaj potisnite v podnožje
električnega orodja tako daleč, da se močno zaskoči.
Nastavitev smeri vrtenja (glejte sliko B)
S preklopnim stikalom smeri vrtenja
(8)
lahko spremenite
smer vrtenja električnega orodja. Pri pritisnjenem stikalu za
vklop/izklop
(9)
spreminjanje smeri vrtenja ni možno.
Vrtenje v desno:
za privijanje vijakov in zategovanje matic
pritisnite preklopno stikalo smeri vrtenja
(8)
popolnoma v
levo.
Vrtenje v levo:
za popuščanje oziroma odvijanje vijakov in
matic pritisnite preklopno stikalo smeri vrtenja
(8)
popolnoma v desno.
Vklop/izklop
Za
zagon
električnega orodja pritisnite na stikalo za vklop/
izklop
(9)
in ga držite pritisnjenega.
Svetilka
(6)
sveti pri delno ali popolnoma pritisnjenem
stikalu za vklop/izklop
(9)
in pri neugodnih svetlobnih
razmerah omogoči osvetlitev delovnega območja.
Za
izklop
električnega orodja izpustite stikalo za vklop/izklop
(9)
.
Nastavitev števila vrtljajev
Število vrtljajev vklopljenega električnega orodja lahko
brezstopenjsko upravljate glede na to, kako globoko
pritisnete stikalo za vklop/izklop
(9)
.
Rahel pritisk na stikalo za vklop/izklop
(9)
povzroči nizko
število vrtljajev. Z vse močnejšim pritiskanjem stikala se
število vrtljajev povečuje.
Navodila za delo
u
Električno orodje lahko na matico/vijak postavite
samo v izklopljenem stanju.
Vrteče se električno orodje
lahko zdrsne.
Zatezni moment je odvisen od trajanja udarjanja. Največji
zatezni moment je rezultat posameznih zateznih momentov,
ki nastanejo s posameznimi udarci. Največji zatezni moment
dosežete po 6–10 sekundah udarjanja. Po tem času se
zatezni moment samo še minimalno povečuje.
Trajanje udarjanja je treba določiti za vsak potreben zatezni
moment. Dejanski zatezni moment vedno preverite z
momentnim ključem.
Vijačni spoji s trdim, elastičnim in mehkim nasedanjem
vijaka
Če poskusno izmerimo zatezne momente zaporedja udarcev
in jih prenesemo v diagram, dobimo krivuljo poteka
zateznega momenta. Višina krivulje ustreza največjemu
zateznemu momentu, ki ga lahko dosežemo, njena strmina
pa pove, v kakšnem času je bil ta zatezni moment dosežen.
Potek vrtilnega momenta je odvisen od naslednjih
dejavnikov:
– trdnost vijakov/matic
– vrsta podlage (plošča, ploščata vzmet, tesnilo)
– trdnost materiala, ki ga vijačimo
– namazanost vijačnega spoja
Temu ustrezno sledijo naslednji primeri uporabe:
–
Trdo nasedanje
pri privijanju kovine na kovino ob
uporabi podložk. Po relativno kratkem času udarjanja je
dosežen maksimalni vrtilni moment (strm potek linije).
Nepotrebno dolgo udarjanje škodi orodju.
–
Elastično nasedanje
pri privijanju kovine v kovino,
vendar ob uporabi vzmetnih prstanov, ploščatih vzmeti,
stoječih sornikov ali vijakov/matic s koničnim nasedanjem
in pri uporabi podaljškov.
–
Mehko nasedanje
pri privijanju na primer kovine v les ali
če za podlago uporabljate svinčene ali vlaknaste plošče.
Pri elastičnem oziroma mehkem nasedanju je maksimalni
vrtilni moment manjši kot pri trdem nasedanju. Prav tako je
potreben bistveno daljši čas udarjanja.
Orientacijske vrednosti za največje zatezne momente vijakov
Podatki v Nm, izračunani iz prereza napetosti; izkoristek meje elastičnosti 90 % (pri koeficientu trenja μ
skup
= 0,12). Zatezni
moment je treba vedno preveriti z momentnim ključem.
Razredi trdnosti po
DIN 267
Standardni vijaki
Zelo trdni vijaki
3.6
4.6
5.6
5.8
6.8
8.8
10.9
12.9
M6
2.71
3.61
4.52
6.02
7.22
9.7
13.6
16.2
M8
6.57
8.7
11
14.6
17.5
23
33
39
M10
13
17.5
22
29
35
47
65
78
M12
22.6
30
37.6
50
60
80
113
135
M14
36
48
60
79
95
130
180
215
M16
55
73
92
122
147
196
275
330
M18
81
110
135
180
215
290
405
485
M20
115
155
190
255
305
410
580
690
Bosch Power Tools
1 609 92A 4VZ | (13.10.2020)
