www.scheppach.com
136 |
SI
Za preprečitev ali zmanjšanje deformacij, do katerih
lahko pride med strjevanjem materiala, je dobro, da
obdelovance fiksirate s pripravo.
Izogibajte se ojačanju
varjene strukture, da preprečite zlome v zvaru.
Te
težave lahko zmanjšate, če obstaja možnost, da
obdelovanec obrnete tako, da se zvar lahko izvede v
dveh nasprotnih prehodih.
Premer žice v mm x 10 = pretok plina v l/min
Za 0,8-mm žico je primerna npr. vrednost pribl. 8 l/min.
Nastavitev naprave za varjenje brez zaščitnega
plina
Če uporabljate polnjeno žico z vgrajenim zaščitnim
plinom, ni treba dovajati zunanjega zaščitnega plina.
•
Spremembo polaritete (11) povežite negativnim
polom (10).
Blokirajte vtič tako, da ga zavrtite v
nasprotni smeri urinega kazalca.
Cevni paket (27) priključite na priključek (8), ki ga
fiksirajte, tako da zategnete matico na priključnem
mestu.
•
Nato sponko za ozemljitev (32) povežite z ustreznim
pozitivnim polom (9) in priključek za fiksacijo obrnite
v smeri urinega kazalca.
•
Polnjeno žico namestite, kot je opisano v poglavju
»
Montaža kontrole varilne žice
«.
Nastavitev naprave za varjenje s paličasto
elektrodo
1
Z izbirnim gumbom (22) izberite funkcijo varjenja
MMA.
2
Sponko za maso (32) priključite na priključno
mesto, označeno kot pozitivni pol (9), nato pa
blokirajte vtič, tako da ga zavrtite v smeri urnih
kazalcev.
3
Nato povežite varilni kabel na priključno mesto,
označeno kot negativni pol (10), nato pa blokirajte
vtič, tako da ga zavrtite v smeri urnih kazalcev.
NAPOTEK!
Polariteta žic lahko variira!
Vse
informacije o polarizaciji bi morale biti na embalaži
elektrod, ki jih dobavi proizvajalec!
4
Zdaj lahko priključite omrežni kabel in aktivirajte
električno napajanje; Po priključitvi merilnega
kabla na varilni aparat lahko začnete s postopkom
varjenja.
MMA – varjenje
•
Napravo pripravite kot je opisano v poglavju
»
Nastavitve naprave za varjenje s paličasto
elektrodo
«.
•
Ko končate z varjenjem in med premori morate
varilni aparat vedno izklopiti in izvleči omrežni vtič
iz vtičnice
Izdelava varilnega šiva
Točkovni zvar
Gorilnik se pomakne naprej.
Rezultat: Globina vžiganja
je manjša, širina šiva je večja, vidna površina varilnega
šiva je bolj ploščata, toleranca za napake pri vezanju
(napake pri taljenju materiala) so večje.
Vlečni zvari ali varjenje z vlečenjem
Gorilnik se odmakne od šiva.
Rezultat: Globina
vžiganja je večja, širina šiva manjša, vidna površina
varilnega šiva je večja, toleranca za napake pri vezanju
pa je manjša.
Zvarni spoji
Obstajata dve osnovni vrsti spojev pri varilni tehniki:
spoj sočelnega zvara – (zunanji rob) in spoj kotnega
zvara (notranji kot in prekrivanje).
Spoj sočelnega zvara
Pri spojih s sočelnim zvarom do 2 mm debeline
materiala sta varilna robova v popolnem stiku.
Za večje
debeline je treba uporabiti razdaljo 0,5–4 mm.
Idealna
razdalja je odvisna od varjenega materiala (aluminij ali
jeklo), sestave materiala in izbranega načina varjenja.
To razdaljo je treba ugotoviti na poskusnem
obdelovancu.
Ploščati spoji sočelnega zvara
Varjenje je treba izvesti brez prekinitev in z zadostno
globino prodiranja, zaradi česar je izjemnega pomena
dobra priprava.
Na kakovost rezultata varjenja vplivajo:
moč toka, razdalja med varjenimi robovi, nagib
gorilnika in premer varilne žice.
Čim bolj pokončno je
nastavljen gorilnik glede na obdelovanec, tem višja je
globina prodiranja in obratno.
Spoji s kotnim varom
Kotni var nastane, če sta obdelovanca pravokotna drug
na drugega.
Šiv mora imeti obliko trikotnika z enako
dolgimi stranicami in rahlim žlebom.
Prekrivni varilni spoji
Najobičajnejša priprava je z ravnimi zvarnimi robovi.
Zvar je mogoče rešiti z običajnim kotnim varilnim
spojem.
Oba obdelovanca je treba postaviti čim bolj
blizu drugega drugemu.
