Ikra KES 1800-35, Operating Instructions Manual

Page: 140 / 180

SI-7
Pozor: Verižna žaga takoj zaène delovati z
najvišjo hitrostjo. Ko žago izklopite morate
poèakati, da se veriga povsem ustavi, šele nato
jo lahko odložite na primerno površine, ne je
odložiti na kamenje ali kovinske predmete.
Opozorilo!
Podaljšana uporaba orodja izpostavlja uporabnika nevar-
nosti tresljajev, ki lahko povzročijo Raynaudov sindrom
ali sindrom karpalnega kanala.
To stanje zmanjšuje zmožnost rok za zaznavanje in re-
gulacijo temperature, povzroča odrevenelost in občutek
vročine ter lahko povzroči poškodbe živcev in ožilja ter
odmiranje tkiva.
Vsi dejavniki, ki povzročajo Raynaudov sindrom, niso
znani, vendar pa se med njimi omenjajo hladno vreme,
kajenje in bolezni, ki prizadenejo krvne žile in krvni
obtok ter velike oz. dolgotrajne obremenitve s tresljaji.
Za zmanjšanje tveganja za nastanek Raynaudovega
sindroma in sindroma karpalnega kanala upoštevajte
naslednje napotke:
• Nosite rokavice in ohranjajte tople roke.
• Skrbite za dobro vzdrževanje naprave. Orodje z
ohlapnimi deli ali poškodovanimi oziroma obrabljenimi
blažilniki povzroča več tresljajev.
• Vedno trdno držite ročaj, vendar ročajev ne objemajte
neprekinjeno s pretirano silo. Pogosto prekinite delo.
Vsi zgoraj navedeni ukrepi ne morejo izključiti tveganja
za nastanek Raynaudovega sindroma ali sindroma kar-
palnega kanala. Dolgotrajnim in rednim uporabnikom
zato priporočamo, da natančno opazujejo stanje svojih
rok in prstov. Če bi se pojavili zgoraj omenjeni simptomi,
takoj obiščite zdravnika.
Varnostne naprave na verižni žagi
1. Verižna zavora (slika 8)
Verižna žaga ima vgrajeno mehansko varnostno zavoro.
V primeru proti udarca se veriga samodejno ustavi zaradi
kontakta sprednje zaščite roke s trdim predmetom. Pri
tem se motor ne ustavi. Pri ponovnem napenjanju pa
pomaknete ročico varnostne sklopke proti sebi. Pravilno
delovanje zavore preverite tako, da jo porinemo v smeri
meča in pri vključitvi se veriga ne sme vrteti. Ko pa
sklopko napnete proti sebi vključite napravo in naprava
bo pripravljena za delovanje.
Pozor: kadar napenjate sklopko pazite, da ne
bo noben gumb vkljuèen. Potegnite vzvod
sklopke proti sebi oz. roèaju.
2. Varnostno stikalo
Verižna žaga je v skladu z najnovejšimi predpisi opre-
mljena z mehanskim varnostnim stikalom. Le-ta je po-
vezan z zavoro verige in vklopi zaviranje premikajoče
verige takoj, ko izključite žago. Njena funkcija se aktivira,
ko izpustite stikalo za vklop/izklop. To varnostno stikalo
preprečuje nevarnost poškodbe z verigo, ki teče dalje.
3. Lovni klin za verigo
(slika 9)
Naprava ima na spodnjem delu ohišja vgrajen varnostni
zob. Ta zob je vgrajen zato da, v kolikor pride med de-
lovanjem naprave do pretrga verige, v trenutku zaustavi
verigo in s tem prepreči poškodbe rok uporabnika.
Razlaga pravilnega naèina uporabe pri osnov-
nih delih: rezanje vejevja, obrezovanje in po-
diranje dreves (rezanje na manjše hlode)
(slika
št. 10 do 16)
a) Podiranje dreves
Če deblo žagata na hlod dva delavca istočasno, potem
mora biti razdalja med osebo, ki podira in osebo, ki reže
že podrto drevo najmanj dvakrat daljša od višine dreve-
sa, ki je predvideno za podiranje. Pri podiranju dreves
poskrbite, da nihče ne bo v nevarnosti, da bo vsa elek-
trična napeljava ustrezno zavarovana in da pri tovrstnem
delu ne pride do materialne škode. Ko drevo pride v stik
z električno ali drugo napeljavo, mora o tem uporabnik
nemudoma obvestiti ustrezno podjetje.
Pri žaganju v hribovitem terenu mora delavec, ki upo-
rablja motorno žago, stati vedno nad drevesom, ki ga
podira, kajti prežagano drevo bo najverjetneje padalo v
smeri navzdol.
Pred podiranjem drevesa določite pot umika in si jo še
pred podiranjem drevesa pripravite. Pot umika mora
peljati poševno nazaj od predvidene smeri padanja dre-
vesa, kot kaže slika št. 10.
Pred podiranjem drevesa presodite nagib hloda, položaj
vejevja in smer ter moč vetra, tako da čimbolj natančno
določite smer padanja drevesa.
Z drevesa očistite umazanijo, kamenje, poškodovano
lubje, žeblje, sponke ostanke žice in drugo.
b) Naèin žaganja za izdelavo klinastega reza
Pod pravim kotom od smeri in od strani padca drevesa
zarežete klinast rez, v globino 1/3 premera hloda, kot
kaže slika št. 11. Najprej zarežete spodnji vodoravni
rez. S tem boste preprečili zatikanje meča ali verige pri
drugem zarezanju tj. poševno od zgoraj.
c) Dokonèanje reza pri podiranju drevesa
Končen rez zarežete najmanj 50 mm nad vodoravnim
urezom – na nasprotni strani klinastega reza – kot kaže
slika št. 11. Končni rez zarežete enakomerno z vodorav-
nim rezom. Žago v končnem rezu usmerite samo tako
globoko, da jedro debla ostane celo, saj lahko jedro pri
polaganju debla ostane kot pregiben obes. Jedro debla
preprečuje, da se hlod obrača in premakne v nepravo
smer. Jedra debla ne režete do konca.
V trenutku, ko se končni rez približa jedru debla, začne
drevo padati. Če drevo začne padati v neželeno smer,
ali če se nagne v nasprotno smer in blokira meč žage,
prekinite končni rez ter s lesenimi, plastičnimi oz. alumi-
nijastimi klini podložite in usmerite drevo tako, da pade
tja, kamor želite.
Takoj, ko začne drevo padati izvlecite motorno žago, jo
izklopite, odložite in zapustite nevaren prostor po pripra-
vljeni poti umika.
d) Rezanje vejevja
Pod pojmoma rezanje vejevja se razume odstranjevanje
vej s podrtega drevesa. Pri rezanju vej, režete najprej
zgornje, pustite pa večje in spodnje veje, da podpirajo po-
drto deblo. Manjše veje, po sliki št. 12, odžagate z enim