Sime SOLIDA 3 Скачать руководство пользователя страница 23

Страница: 23 / 84

RUS

DE
HU

2.1

PROSTOR ZA PE»

Preverite, Ëe prostor, v katerem se bo naha-
jala peË, ustreza veljavnim normam. Poleg
tega je potrebno, da v prostor prihaja vsaj
toliko zraka, kolikor ga je potrebno za pra-
vilno gorenje. Zato je treba narediti v ste-
nah prostora odprtine, ki imajo naslednje
karakteristike:

–

Prosti prerez z najmanj 6 cm

vsak 1,163 kW (1000 kcal/h). V
vsakem primeru minimalni prerez
odprtine ne sme biti manjπi od 100
cm

. Prerez lahko izraËunamo po

naslednji formuli:

kjer je “S” izraæen s cm

in “Q” v kcal/h

–

Odprtina se mora nahajati v

spodnjem delu zunanje stene, po
moænosti nasproti tiste, v kateri se
nahaja izpust plinov pri izgorevanju.

2.2

PRIKLJU»ITEV

NA DIMNO CEV

Zato mora dimna cev ustrezati naslednjim
lastnostim:

–

Izdelana mora biti iz neprepustnega

materiala in mora biti odporna na vi-
soke temperature dima in njegovega
kondenza.

–

Imeti mora visoko mehaniËno upor-

nost in nizko toplotno prevodnost.

–

Mora biti dobro pritrjena, da pre-

preËimo njeno ohladitev.

–

Potekati mora Ëim bolj navpiËno

in konËni del mora imeti statiËni
zraËnik, ki zagotavlja konstantno
zmogljivost izloËanja produktov izgo-
revanja.

–

Zato, da prepreËimo, da bi veter

okrog dimnika povzroËal podroËja s
pritiskom,  ki  bi  onemogoËal  izpust
izgorevanih  plinov,  je  potrebno,  da
rob    dimnika  presega  za  najmanj
0,4  m  katerokoli  strukturo  v  bliæini
(vkljuËno  s  streπnim  slemenom),  ki
se nahaja bliæe od 8 metrov.

–

Dimna cev ne sme imeti premera

niæjega od vezne cevi s peËjo.

Za dimne cevi, ki imajo kvadraten ali pra-

vokoten prerez, mora biti notranji prerez
za 10 % veËji od prereza vezne cevi peËi.

–

Potreben prerez dimne cevi dobimo

z naslednjim izraËunom:

S prerez v cm

K koeficient zmanjπanja

–

0,045 za les

–

0,030 za premog

P jakost peËi v kcal/h
H viπina dimnika v metrih, merjena od

osi plamena do izloËanja iz dimnika v
okolje. Pri doloËanju mer dimne cevi

je treba upoπtevati dejansko viπino
dimnikav metrih, merjeno od osi pla-
mena do vrha, z odπtevanjem:

–

0,50 m za vsako spremembo

smeri vezne cevi med peËjo in
dimno cevjo.

–

1,00 m za vsak meter vodo-

ravnega poteka vezne cevi.

2.3

PRIKLJU»ITEV

NAPELJAVE

Dobro je, da so povezave izdelane tako, da
jih z lahkoto odstranimo s pomoËjo ustij,
ki imajo vrtljive vezne cevi. PriporoËljivo je
tudi montiranje primernih loput za prestre-
zanje v ceveh grelne napeljave.

POZOR:

Na napravo obvezno namestite var-

nostni ventil, niso vkljuãeni v dobavi.

2.3.1 Napolnitev

napeljave

Preden prikljuËite peË, je dobro, da preizku-
site kroæenje vode, da tako prepreËite more-
bitne tujke, ki bi onemogoËali dobro delo-
vanje aparata.

Polnitev mora potekati poËasi, da omo-
goËimo zraËnim mehurËkom izhod preko
doloËenih odprtin, ki se nahajajo na ogre-
valni napeljavi.
Pri ogrevalnih napeljavah zaprtega kroga,
mora pritisk pri hladnem polnjenju napelja-
ve in pritisk predhodnega πirjenja ekspan-
zivne posode biti enak ali vsaj ne niæji od
viπine statiËnega stebriËka napeljave (na
primer pri statiËnem stebru viπine 5 m
mora pritisk predhodnega polnjenja poso-
de ali pritisk polnjenja napeljave ustrezati

minimalni vrednosti 0,5 bar).

2.3.2 Lastnosti vode za

oskrbovanje napeljave

Obravnava vode, ki jo uporabljamo za oskr-
bovanje ogrevalne naprave, je neobhodna
v naslednjih primerih:

–

Obπirna napeljava (z velikimi koliËina-

mi vode).

–

Pogosto dodajanje vode v napeljavo.

–

V primeru, kadar je potrebna delna

ali popolna izpraznitev napeljave.