74
4
4..1
1
P
PR
RO
OS
ST
TO
OR
R Z
ZA
A P
PE
E»
»
Preverite, Ëe prostor, v katerem se bo
nahajala peË, ustreza veljavnim nor-
mam. Poleg tega je potrebno, da v
prostor prihaja vsaj toliko zraka,
kolikor ga je potrebno za pravilno
gorenje. Zato je treba narediti v ste-
nah prostora odprtine, ki imajo
naslednje karakteristike:
–
Prosti prerez z najmanj 6 cm
2
za
vsak 1,163 kW (1000 kcal/h). V
vsakem primeru minimalni prerez
odprtine ne sme biti manjπi od 100
cm
2
. Prerez lahko izraËunamo po
naslednji formuli:
kjer je “S” izraæen s cm
2
in “Q” v
kcal/h
–
O d p r t i n a s e m o r a n a h a j a t i v
spodnjem delu zunanje stene, po
moænosti nasproti tiste, v kateri se
nahaja izpust plinov pri izgorevanju.
4
4..1
1..1
1 N
Na
am
me
es
sttiitte
evv vv kko
ottllo
ovvn
niic
co
o
((s
sll.. 4
4))
Kotel mora biti nameπËen na negorlji-
vo podlago.
Kotel mora biti nameπËen vodoravno
in stabilno z namenom zmanjπanja
uËinka morebitnih tresljajev in hrupa.
Za kotlom mora biti dovolj prostora za
odprtje in vzdræevanje ventilatorja.
P
PO
OZ
ZO
OR
R::
M
Miin
niim
ma
alln
ne
e rra
azzd
da
alljje
e,, n
na
avve
ed
de
en
ne
e n
na
a
s
slliikkii,, s
so
o o
ob
bvve
ezzn
ne
e,, iin
n vve
elljja
ajjo
o lle
e zza
a
m
mo
od
de
elle
e zz m
mo
oË
Ëjjo
o vve
eË
Ë kko
ott 3
35
5 kkW
W..
4
4..2
2
P
PR
RIIK
KL
LJ
JU
U»
»IIT
TE
EV
V
N
NA
A D
DIIM
MN
NO
O C
CE
EV
V
Zato mora dimna cev ustrezati
naslednjim lastnostim:
–
Izdelana mora biti iz neprepustnega
materiala in mora biti odporna na
visoke temperature dima in njegove-
ga kondenza.
–
Imeti mora visoko mehaniËno upor-
nost in nizko toplotno prevodnost.
–
M o r a b i t i d o b r o p r i t r j e n a , d a
prepreËimo njeno ohladitev.
–
Potekati mora Ëim bolj navpiËno in
konËni del mora imeti statiËni zraË-
nik, ki zagotavlja konstantno zmoglji-
vost izloËanja produktov izgorevanja.
–
Zato, da prepreËimo, da bi veter
okrog dimnika povzroËal podroËja s
pritiskom, ki bi onemogoËal izpust
izgorevanih plinov, je potrebno, da
rob dimnika presega za najmanj
0,4 m katerokoli strukturo v bliæini
(vkljuËno s streπnim slemenom), ki
se nahaja bliæe od 8 metrov.
–
Dimna cev ne sme imeti premera
niæjega od vezne cevi s peËjo.
Za dimne cevi, ki imajo kvadraten
ali pravokoten prerez, mora biti
notranji prerez za 10% veËji od pre-
reza vezne cevi peËi.
–
Potreben prerez dimne cevi dobimo
z naslednjim izraËunom:
S
prerez v cm
2
K
koeficient zmanjπanja
–
0,045 za les
–
0,030 za premog
P jakost peËi v kcal/h
H viπina dimnika v metrih, merjena
od osi plamena do izloËanja iz
dimnika v okolje. Pri doloËanju
m e r d i m n e c e v i j e t r e b a
upoπtevati dejansko viπino dim-
nikav metrih, merjeno od osi
p l a m e n a d o v r h a , z
odπtevanjem:
–
0,50 m za vsako spremembo
smeri vezne cevi med peËjo in
dimno cevjo.
–
1,00 m za vsak meter vodo-
ravnega poteka vezne cevi.
4
4..3
3
P
PR
RIIK
KL
LJ
JU
U»
»IIT
TE
EV
V N
NA
AP
PE
EL
LJ
JA
AV
VE
E
Dobro je, da so povezave izdelane
tako, da jih z lahkoto odstranimo s
pomoËjo ustij, ki imajo vrtljive vezne
cevi. PriporoËljivo je tudi montiranje
primernih loput za prestrezanje v
ceveh grelne napeljave.
P
PO
OZ
ZO
OR
R:: N
Na
a n
na
ap
prra
avvo
o o
ob
bvve
ezzn
no
o n
na
am
me
e--
s
sttiitte
e vva
arrn
no
os
sttn
nii vve
en
nttiill,, n
niis
so
o vvkklljju
uã
ãe
en
nii
vv d
do
ob
ba
avvii..
4
4..3
3..1
1 N
Na
ap
po
olln
niitte
evv n
na
ap
pe
elljja
avve
e
P
Prre
ed
de
en
n p
prriikklljju
uË
Ëiitte
e p
pe
eË
Ë,, jje
e d
do
ob
brro
o,, d
da
a
p
prre
eiizzkku
us
siitte
e kkrro
oææe
en
njje
e vvo
od
de
e,, d
da
a tta
akko
o
p
prre
ep
prre
eË
Ëiitte
e m
mo
orre
eb
biittn
ne
e ttu
ujjkke
e,, kkii b
bii
o
on
ne
em
mo
og
go
oË
Ëa
allii d
do
ob
brro
o d
de
ello
ovva
an
njje
e a
ap
pa
arra
a--
tta
a..
Polnitev mora potekati poËasi, da
omogoËimo zraËnim mehurËkom izhod
preko doloËenih odprtin, ki se nahajajo
na ogrevalni napeljavi.
Pri ogrevalnih napeljavah zaprtega
kroga, mora pritisk pri hladnem
polnjenju napeljave in pritisk predhod-
nega πirjenja ekspanzivne posode biti
enak ali vsaj ne niæji od viπine statiËne-
ga stebriËka napeljave (na primer pri
statiËnem stebru viπine 5 m mora pri-
tisk predhodnega polnjenja posode ali
pritisk polnjenja napeljave ustrezati
minimalni vrednosti 0,5 bar).
4
4..3
3..2
2 Z
Zn
na
aË
Ëiilln
no
os
sttii vvo
od
de
e
zza
a p
po
olln
njje
en
njje
e
Z vodo za polnjenje ogrevalnega kroga
je treba ravnati v skladu z Normo UNI-
CTI 8065. Dobro je vedeti, da tudi
majhni madeæi, debeli nekaj milime-
trov, zaradi svoje nizke toplotne pre-
vodnosti povzroËajo pregrevanje sten
kotla in lahko privedejo do resnih
neprijetnih posledic.
USTREZNO RAVNANJE Z VODO ZA
POLNJENJE JE ABSOLUTNO POTREB-
NO V NASLEDNJIH PRIMERIH:
- Veliki sistemi (z visoko vsebnostjo
vode).
- Pogosti izpusti povratne vode v
4
4
II N
N©
©T
TA
AL
LA
AC
CIIJ
JA
A
Q
S =
100
P
S = K
√
H
600
1300
1000
600
600
1000
sl. 4
